Čustva so neločljiv del nas, a v sodobni družbi pogosto dajemo prednost razumu, idealiziramo spoznavno in vsakršno mentalno dejavnost. Čustva pa po drugi strani potiskamo na obrobje, jih označujemo kot znak šibkosti, pomanjkljivega obvladovanja ali otročjosti. To velja še posebej za tista čustva, ki jih običajno dojemamo kot neprijetna (jeza, žalost, strah, zavist ipd). Posamezniki, ki jih izražajo, so v družbi pogosto dojeti kot »preobčutljivi«, od njih pa se pričakuje, da se čim prej »zberejo« in nadaljujejo, kot da se ni nič zgodilo.

V resnici čustva niso nasprotje razuma, temveč njegov pomemben zaveznik. Omogočajo nam, da razumemo svoje potrebe, prepoznamo meje, sprejemamo odločitve in gradimo kakovostne odnose z drugimi. Razumevanje in izražanje čustev ni znak šibkosti, ampak pokazatelj psihološke zrelosti, ki posamezniku omogoča globlje razumevanje lastnega notranjega sveta in bolj uravnoteženo delovanje v odnosih z drugimi.

Ni pozitivnih in negativnih čustev

Največja napaka, ki jo delamo je ta, da čustva vrednotimo kot dobra ali slaba – kot pozitivna in negativna. K večjemu lahko rečemo le, da so ena prijetna druga pa neprijetna. Tako ena kot druga so del nas, zato jih ne moremo preprosto izbrisati, ignorirati ali se osredotočati zgolj na tista, ki so nam bolj všeč.

Si predstavljate, da ne bi poznali strahu, ki je izredno neprijeten? Brez njega bi se brezskrbno sprehodili proti oboroženemu neznancu, stopili na rob stolpnice ali segli v ogenj. Kaj pa, če ne bi čutili jeze? Bi se kdaj postavili zase, ko bi nekdo prestopil naše meje? Najverjetneje ne.
Vsako čustvo vsebuje sporočilo o našem trenutnem stanju: kako se počutimo, kaj se dogaja v naši notranjosti, kako zaznavamo okolico, ali so bile katere naše meje s strani drugih prezrte in neupoštevane itd.

Poznamo 6 osnovnih čustev in vsako nam nekaj sporoča:

• Veselje: "Vse je v redu, nadaljujmo."
• Strah: "Ustavimo se, bodimo previdni."
• Jeza: "Želimo spremembo, postavimo mejo."
• Žalost: "Nekaj smo izgubili, vzemimo si čas za poslovitev."
• Sram: "Nismo ravnali v skladu s socialnimi normami, umaknimo se."
• Gnus: "Tega ne odobravamo in ne sprejemamo."

Čustva nas lahko bodisi spodbujajo k dejanju, bodisi nas upočasnijo in odvrnejo od aktivnosti, odvisno od tega, kaj nam sporočajo. Ta proces pa je usklajen z našimi potrebami in cilji, da ohranimo notranje ravnovesje. Čustva sama po sebi tako niso nikoli slaba in negativna, ključno je le, kako jih razumemo in kako znamo z njimi ravnati.

Tudi neprijetna čustva so okej

Pomembno je, da sprejmemo vsa svoja čustva, tudi tista, ki so neprijetna. Strah, jeza, žalost, sram niso nekaj, čemur bi se morali izogibati ali jih zatirati, ampak so naravni odzivi na različne situacije v življenju. Če se jim upiramo, lahko postanejo še intenzivnejša, medtem ko jih s sprejemanjem lažje predelamo.

Čustva pogosto raje odrivamo, kot da bi se z njimi soočili. A ironija je v tem, da bolj ko jih potiskamo v ozadje, močneje pritiskajo na nas. Ko se znajdemo z neprijetnimi občutji, se odzovemo na različne načine: nekateri se odklopijo s pomočjo filmov in serij, hrane, alkohola ali pretiranega dela, drugi jih ignorirajo in preusmerijo pozornost, tretji pa jih preglasijo z ekstremno telesno aktivnostjo.

Vendar pomislimo: » Ali takšno ravnanje res prinaša olajšanje ali zgolj začasno utiša nekaj, kar nas bo slej ko prej dohitelo?« Če neprijetnih čustev ne izražamo ali se jim vztrajno izogibamo, se sčasoma pokažejo na druge načine – kot pretirani izbruhi jeze, panični napadi, mišična napetost ali celo psihosomatske bolezni (npr. migrene, rane na želodcu, bolečine v mišicah itd.).

Kaj naj zdaj s temi neprijetnimi čustvi?

1. Redno se ozirajmo vase in zavestno preverimo, kako se počutimo

   
   Ko občutimo nelagodje, se je koristno za trenutek ustaviti, globoko vdihniti ter se vprašati: »Kaj pravzaprav čutim? Sem žalosten? Prizadet? Kaj v tem trenutku potrebujem? Je to umik, pogovor ali nekaj povsem drugega? Kaj sproža ta neprijeten občutek in kaj mi skuša sporočiti?« Takšen premislek nam lahko pomaga bolje razumeti lastno doživljanje ter ustrezneje ravnati v dani situaciji.

   
   

2. Čustva konstruktivno izrazimo

   
   Ob zavedanju, da imajo vsa čustva, ki jih doživljamo, svojo vlogo in da jih je dobro naglasiti, pa se moramo zavedati tudi tega, da jih izrazimo na konstruktiven način. Kar pomeni, da jih izrazimo ob pravem trenutku in z ustrezno intenzivnostjo.

   
   »Vsakdo se lahko razjezi – to je preprosto. Toda razjeziti se na pravo osebo, s pravo mero, ob pravem času, s pravim razlogom in na pravi način – to pa ni preprosto.« - Aristotel

   
   Jeza ne opravičuje nasilja, prav tako se zaradi strahu pred izpitom ne moremo preprosto skriti. Namesto tega lahko jezo sprostimo s športom, žalost pa ublažimo s pogovorom.

   
   

3. Bodimo sočutni do sebe

   
   Zavedajmo se, da nam čustev ne bo vedno uspelo izraziti na konstruktiven način, in to je povsem človeško. Pomembno je, da smo v takih trenutkih sočutni do sebe in si ne očitamo preveč. Vsi kdaj reagiramo impulzivno ali izrečemo besede, ki jih kasneje obžalujemo. Ključnega pomena je, da prevzamemo odgovornost, poskušamo storjeno popraviti in se iz izkušnje nekaj naučimo. Premislimo, kako bi naslednjič lahko ravnali bolje, in si odpustimo. Z redno samorefleksijo postopoma razvijamo učinkovitejše strategije za soočanje z neprijetnimi čustvi ter krepimo svojo čustveno odpornost.

Viri:

• Milivojević, Z. (2008). Čustva: Razumevanje čustev v psihoterapiji. založba Umco.

• Reeve, J. (2018). Understanding motivation and emotion. John Wiley & Sons Inc.